V Ohridu sva se še zadnjič naužila pogleda na srebrno površino jezera in prisluhnila tišini sobotnega jutra v starem delu mesta, kjer ni avtomobilov in se odpravila naprej po najini začrtani poti, v Grčijo. Cesta proti Bitoli je bila čisto prazna, v vaseh skozi katere sva se vozila pa je že živahno vrvelo, ponekod sva se komaj prebijala skozi polne ulice avtomobilov in ljudi. Kar naenkrat sva bila na grški meji in cariniki ter policisti so nama prijazno pomahali, naj greva kar naprej.
Po nekaj kilometrih poti sva se pripeljala spet na avtocesto, ki je bila videti čisto nova. Na karti, ki jo imava s seboj, je označena še kot cesta v gradnji, zdaj pa je očitno že končana. A videti je, da Grki zanjo sploh ne vedo, saj je bila čisto prazna. Avtomobilov je bilo le za vzorec, izvozi pa le slabo označeni. Ko sva zavila z avtoceste v smeri Meteore sva se začela močno vzpenjati v hrib, prav čudno je bilo, a oznake na cesti so kazale, da sva na pravi poti. Zaželela sva si kave in se ustavila na počivališču, prijazen natakar pa naju je takoj vprašal kam sva namenjena in ko sva mu povedala, da greva v Meteoro, nama je povedal, da je cesta malo naprej zaprta zaradi snega ?!? in da se morava vrniti na avtocesto in jo zapustiti na drugem izvozu.
Po nekaj deset kilometrih ovinkaste ceste sva končno prišla v Kastraki. Najin hotel Doupiani je čisto v osrčju skalnih monolitov s šestimi samostani, ki kot orlova gnezda čepijo na vrhovih skal. Prijazen lastnik hotela nama je dal navodila kako priti do samostana Meteora, po katerem se imenuje celotno področje.
Na slikah je videti, da so samostani popolnoma nedostopni, a do vseh vodijo ceste, povzpeti se je potrebno le po stopnicah in že si na vrhu.
Danes sva si ogledala le Meteoro, ostali naju čakajo jutri, saj se samostani zapirajo precej zgodaj. Prvi se zapre že ob pol štirih, zadnji pa ob šestih. Pogled na samostane je fantastičen. Čeprav nama danes vreme ni bilo najbolj naklonjeno, sva kljub temu veliko fotografirala.
Potem pa je bil končno čas za hrano. Po nasvetu lastnice hotela sva odšla v tipično grška taverno in izbrala tipične grške jedi: tzaziki, musako in gemisto, zraven pa domače rdeče vino.