Ko smo bili že nasičeni od templjev, naju je Remi odpeljal v vas ob jezeru Tonle Sap, kjer so vse hiše na kolih, visoko dvignjene od tal. To je zato, ker v deževni dobi jezero zelo naraste, za več metrov in domačini v vasi se lahko prevažajo med hišami le s čolni. Ker smo bili v času nizke vode, smo lahko opazovali domačine pri delu na trdnih tleh. Vaški otroci so nas radovedno opazovali, vsi so bili zelo veseli, če smo jih fotografirali. Nekaj nasmehov, nekaj kretenj in že so pozirali za fotografije.
Barvita tržnica v Siem Reapu je bila prava paša za oči. Sprehajali smo se med stojnicami, opazovali prodajalce in fotografirali.
Otroci v Kambodži so neverjetno ljubki in dobrovoljni. Tekali so za nami in se želeli fotografirati.
Lotosovi cvetovi so prekrasni. Prodajalka lotosov je bila invalidka. Z veseljem je pozirala, da sva jo fotografirala. Ker ne more potovati, je rekla, bo vsaj njena fotografija šla po svetu!
Menihe smo srečevali vsepovsod.
