Najprej neprijetno presenečenje, ker so naju na homestayu Indos, ki sva ga rezervirala in plačala vnaprej, prebukirali! Nobena hišica ni bila prosta. Hja tudi to se zgodi. Lastniku je bilo malo neprijetno, a je kmalu našel rešitev, namestili so naju v homestayu takoj zraven V Tapor Aikosu.




Najprej sva mislila, da se bova naslednji dan, ko se naj bi tam sporostila ena hišica, selila v Indos, a sva si potem premislila, saj sva se svoje kočice kar navadila. Razen tega pa je, ko naj bi se selila, zelo deževalo. Pravi tropski naliv je bil! Morje je bilo čisto mirno, deževalo pa je tako na gosto, da se ni videlo več kot kakših dvajset metrov.
Ravno ko je nehalo deževati, sta se iz čolna na našem pomolu izkrcala dva Italijana, ki so ju namestili v eno od hišk. Tako nisva bila več edina gosta v Tapor Aikosu. No sva imela vsaj s kom klepetati pri večerji. Zelo prijetna sta bila. Popoldne se je vreme izboljšalo, a najinega načrtovanega izleta z ogledom jame z netopirji in zaliva z meduzami ni bilo, ker je bila nedelja, in je gospodar peljal družino na izlet v Waisai. Sprva je obljubil, da gremo, a potem je na obljubo očitno pozabil, ali pa le ni razumel kaj bi midva rada. Tako sva popoldne preživela ob branju in kopanju v morju. Zamujeno sva potem nadoknadila naslednje dopoldne, ko sva si končno ogledala dve jami z netopirji, čudovit zaliv z otočki posejanimi po njem in laguno polno meduz ki plavajo sem in tja.

Lepo. Za konec pa še malo šnorjkljanja in dopoldne je bilo lepo zaključeno.
Po kosilu pa naprej, na Waigeo. Ko sva se krcala v čoln, ki naju bi peljal na Waigeo, se je za hribom začelo nekaj čudno temniti. Pa ravno tja gremo, bilo je v smeri Waigea. Joj mokra bova, sva se pogovarjala, ko sem vlekla dežni pelerine iz nahrbtnika. No morda pa ne bo hujšega. No pa je bilo. Nismo še dobro zavili v smeri otoka Waigeo, ko se je že ulilo.
Spet tropska nevihta. Bomo že preživeli, sem si mislila, a nisem pričakovala, da je lahko še veliko hujše. Deževati je začelo tako na gosto, da se ni videlo prsta pred nosom in za nameček je začelo še bliskati in grmeti, mi pa na sredi morja. Še nekaj nesrečnikov se je na naši poti borilo z dežjem in vetrom. K sreči valovi niso bili previsoki in krmar je neustrašno plul v naši smeri, dokler končno nismo zagledali Waigea in našega homestaya Warimpurem.










