Terimakasih je čudovit homestay na Mansuarju.
Že prvo popoldne sva šla za pokušino šnorkljat kar na rif ob hišicah. V miru sva si prilagodila nove plavutke, si nataknila maski, si oblekla nova šnorkljarska oblačila, zgornja dela z dolgimi rokavi kot jih priporočajo za šnorkljanje in z dolgimi hlačami in se spustila v vodo. Pred nama se je odprl pravi šnorkljarski raj! Korale čudovitih pisanih barv, tropske ribice, vetrnice, morsko rastlinje najbolj nenavadnih oblik….čudovito.
Koralni greben je lep od pomola na levo stran, še lepši je pa na desni strain, nama je razložil sosed Romun, ki je bil nastanjen v hiški poleg najine. Pa pod našo hiško so ribice iz filma o malem Nemu, je še dodal! No klovnovske ribice sva nato našla šele zadnji dan in to kar tri kolonije.
Mario nama je za naslednji dan ponudil, če greva na izlet okrog otoka. Izlet ima pet postaj za šnorkljanje. Takoj sva bila za in zjutraj smo se z vodičem odpeljali najprej do rta Kri, kjer sva se spustila v vodo in uživala v neverjetnih lepotah koralnega grebena. Ko je bil čas za odhod, sva se morala povzpeti na čoln, ki je ozek, nestabilen in je bilo vzpenjanje pravi podvig. Po nekaj poskusih nama je uspelo. Naslednja postaja je bila v zalivu čisto na koncu otoka, malo naprej od rta Kri. Kako je to mogoče, da je podmorski svet le malo stran tako drugačen? Tretja postaja je bila vasica Yenbuba kjer je najlepši del grebena čisto ob pomolu. Spet sva bila navdušena nad ribicami, mene je presenetila napihovalka, ki me je najprej radovedno opazovala, potem pa nonšalantno odplavala naprej. Na koncu smo se ustavili na peščeni sipini sredi morja, kjer nas je presenetila turkizna voda. Točka za fotografiranje in pot nazaj do hiške.
Šnorkljanje na grebenu ob vasici Sauwandarek je odpadlo in Mario nama je obljubil da bomo nadoknadili naslednji dan. Poleg tega pa lahko gremo gledat še Mante, so ravno v bližini. Seveda sva se takoj navdušila, ker je bilo videti mante ena izmed must see točk tega potovanja. Naslednje jutro smo se zapodili nekaj na odprto in po nekaj minutah vožnje nama je vodič že pokazal, da v bližini v morju nekaj brbota, iz vode so kukale tudi kratke plavutke. To so mante! Tako hitro kot sva tokrat skočila v vodo še nisva nikoli. Od vznemirjenja sploh nisem pomislila na to, da bom v bližini ogromnih živali, kaj pa če?….V naslednjem trenutku sem jih že zagledala, ogromne, elegantne ploščate lepotice, s premerom kakšna dva metra so plavale čisto blizu naju.
Ko sva jim hotela slediti, so en dva tri izginile. Hitre so! Ponovno sva se vzpela na čoln in smo jim sledili na njihovi poti. Vodič je ustavil čoln tako, da smo v smeri proti kateri so plavale. Spet sva skočila v vodo in še enkrat sva jih videla! Čudovite so! Tako elegantno se gibljejo, kot bi letele. Tretji in četrti poskus pa nista bila več uspešna, prehitre so bile. A za prvič je bilo dovolj. Nato smo odpluli še do vasice Sauwandarek. Koralni greben je skrival celo vrsto presenečenj, želve, morski pes, kača in številne ribice ter prelepe korale! Za konec ob pomolu pa še jata ribic, ki so jih privabili z metanjem hrane v vodo in ribice so čisto ponorele. Plavale so okrog naju, se zaletavale, drsale ob naju….enkratno. Zdelo se mi je, kot da sem del jate! Fantastičen dan.
Doma sva popoldne šnorkljala še po domačen grebenu in uživala v živih barvah koral in školjk.
Poleg podvodnega fotoaparata in kamere je Damir z dronom še iz zraka posnel ta čudoviti kotiček na Mansuarju. Za nameček pa je na večerjo prišel še cous-cous. Ljubka živalca, ki pa je nisva uspela fotografirati, saj sva pustila svoja telefona v hiški. Bova pa naslednji dan, sva se tolažila, a naslednji dan cous-cousa ni bilo na spregled . Videla sva ga, fotografije pa nimava nobene.