V Benetkah smo bili še oblečeni v jakne, se zavijali v šale, bolj ko smo pluli proti jugu, bolj toplo je postajalo in v Kotorju smo vpluli v pravo poletje.
Plutje v Kotorski zaliv na ogromni križarki je pravo doživetje.
Na trenutke se zdi, kot da je križarka prevelika, da bi lahko manevrirala v tako ozkem zalivu, a se je izkazalo, da smo lahko pripluli čisto do konca zaliva, do čudovitega starega in zgodovinsko zelo pomembnega črnogorskega mesta Kotor, kjer se je ladja privezala na pomol tik ob obzidju mesta.
Pred mestnimi vrati vhod čuva star top, ki je bil prava atrakcija za otroke.
Za Vida in otroke ima Kotor še poseben pomen, od tod izhajajo namreč predniki Vidovega že pokojnega dedka, ki je v Kotorju preživel svoje otroštvo. Kot otroci se za korenine svojega obstoja večinoma ne zanimamo, a pride obdobje, ko se večina ljudi začne spraševati: »Od kod prihajam? Kdo so moji predniki? Kje so živeli?« Takrat je pomembno, da veš vsaj kaj o svojih prednikih.
Sprehodili smo se po starem mestnem jedru in prišli do pomorskega muzeja, pred katerim je bil star top. Otroci so se spet zapodili proti topu in se veselo nastavljali, da sem jih fotografirala.
Ali si gremo ogledat muzej? Naša pričakovanja glede predmetov v muzeju niso bila velika, a ker je bilo vroče, smo se odločili, da ga gremo pogledat in se malo umaknemo s sonca. Kako smo bili presenečeni, ko se je v muzeju pred nami odprla bogata pomorska zgodovina Kotorja in okoliških krajev. Koliko pomembnih mož je bilo iz Kotorja in okolice, ki so bili izjemni pomorci! Pa makete ladij, ladijski inštrumenti, številni zgodovinski predmeti… res bi nam lahko bilo žal, če si ne bi ogledali muzeja. Tudi otroci so bili navdušeni. Še posebej Oskar, ki kar ni mogel pozabiti čudovitih in dovršenih velikih maket ladij.
Sprehodili smo se tudi po mogočnem obzidju in uživali v lepih razgledih. Preživeli smo čudovit dan!
