Najin safari po Kalahariju se je bližal koncu. Iz Mata Mate smo se odpravili nazaj proti vhodu v park. Zadnjo noč smo spet preživeli v Twee Rivieren. Še zadnji popoldanski safari je bil pred nami. Dantes je vprašal, gremo na sever ali na jug. Na safariju nikoli ne veš kje bodo živali, ker se selijo, potujejo. Tako je odločitev v kateri del parka boš šel vedno pot v neznano, nikoli ne veš ali bo tam kamor se odločiš iti kaj zanimivega ali pa bodo živali ravno tisti dan drugje. Tokrat smo imeli srečo z odločitvijo kam.
Čisto na koncu, ko smo se skoraj že obrnili nazaj proti kampu, smo zagledali na ravnici surikate. Te drobne živali so kot majhni palčki. Usedejo se na zadnje tačke in pogledujejo vse naokrog. Čeprav so čisto majhne in zelo ljubke, spadajo v družino zveri. V popoldanskem soncu so se nama nastavljale pred fotoaparata, da sva še zadnjič na tem safariju res z užitkom fotografirala. Očke so se jim bleščale v popoldanskem soncu. Čudovito! Res lep zaključek tega safarija.
Ko smo se vrnili v kamp, naju je čakalo le še pakiranje, saj sva imela naslednji dan dopoldanski let iz Upingtona v Johannesburg in nato zvečer let v Adis Ababo in naprej v Milano.
Ker je od vhoda v park Kalahari več kot dve uri vožnje do letališča, se je moral Dantes dogovoriti, da so nam vrata parka, ki se čez noč zapre, odprli samo za nas, saj smo morali na pot zelo zgodaj. Po telefonu je poklical eno od uslužbenk, da je prišla odpret stranski vhod, ki je namenjen osebju. Ali nam bo uspelo, sem se spraševala, ko je Dantesov telefon kar dolgo zvonil v prazno. No končno ga je nekdo dvignil in Dantes je zadovoljno omenil, da prihaja nekdo odpret vrata. Ko dolgo ni bilo nikogar, sem se že spraševala ali sploh stojimo pri pravem vhodu. Tudi to se je rešilo, pripeljal je avtomobil, uslužbenka je skočila iz njega, odprla vrata in smo šli. Cesta do Upingtona je bila čisto prazna, tu in tam v na pol puščavski pokrajini smo videli kakšno divjo žival, počasi se je delal dan. Še zadnjič sem uživala v opazovanju sončnega vzhoda. Potovanje se je zaključevalo. Ali sva bila tokrat zadnjič v Kalahariju? Bomo videli.
Pot domov je potekala čisto brez težav, tudi prtljage nama niso izgubili.