Pot do kampa Nyamepi v parku Mana Pools je minila hitro, ker cesta ni bila tako slaba kot v Matusadoni. Zdaj do cest sploh nismo več tako kritični, odkar smo doživljali odisejado v Matusadoni in smo že nad narebrenim makadamom prav navdušeni. Na poti v park smo morali skozi tri kontrolne točke. Kamp pa leži čisto ob reki, iz šotora imava z Damirjem razgled na reko Zambezi!
Pred sončnim zahodom nas je vodič odpeljal še na hitro vožnjo po parku, ko pa smo se vrnili, so se trije sloni ravno sprehajali mimo najinega šotora. Očarani smo jih opazovali.
Divje živali so redni obiskovalci kampov, saj ti niso ograjeni. Sloni so mirno mulili suho travo, pogledovali proti nam, mladiček se je stiskal k mami in kar je naredila ona, je naredil še sam. Počasi so se odmajali mimo sosednjih šotorov nazaj v divjino. Kako lepo! Biti tako blizu divjih živali je čisto poseben občutek, kot bi meje med nami padle in smo vsa živa bitja na Zemlji eno.
Popoldne smo posedali na obrežju reke in opazovali otočke v Zambeziju, na katerih so se pasli povodni konji in se občasno oglašali s svojim značilnim mukanjem, slon je plaval z enega otočka na drugega, mladiček se je prebil na drugo stran kot podmornica, le rilček je gledal ven, ko je plaval proti otočku. Številni ptiči so se spreletavali okrog. Kakšno razkošje je sedeti v kampu in opazovati naravo in njene divje prebivalce. Sploh se ne naveličaš.